Ko se nam v življenju dogajajo težke stvari, ko smo res na tleh, so prisotnost, skrb in iskreno sočutje vsaj ene osebe neprecenljivi. Naša bolečina sicer ostaja enaka, a ker se zavedamo, da nismo sami, nam je nekako lažje.
Tovrstna podpora ustvarja posebno, globljo obliko povezanosti, ki bolečino posameznika deli z drugo osebo. Zato je prizadetemu lažje, saj mu druga oseba nosi del bolečine. Skratka, sočutje oz. empatija je nekaj, kjer obe osebi pridobita: trpečemu je malce lažje; oseba, ki mu je v oporo, pa se počuti dobro, ker pomaga – dajanje osrečuje.
PREBERITE TUDI: Visoko občutljiva oseba (Highly Sensitive Person - HSP)
Kaj je sočutje?
Trpljenje je del tega, da smo ljudje. Ljudje s svojimi občutki. In vsakdo se prej ko slej znajde v situaciji, da ga življenje 'udari'. Medtem ko je bolečina osebna izkušnja, pa je tudi neizogiben del našega življenja in obstoja.
Sočutje se začne s pripravljenostjo oz. sposobnostjo videti in tudi občutiti trpljenje drugega. Namesto, da se pogleda stran in dela, da ni nič; ali, kar je še huje, zanika bolečino in trpljenje prizadetega – kar je oboje pokazatelj nizke čustvene inteligence – se tako priznava občutke in doživljanje posameznika. In to zavedanje nam da občutek, da nismo sami v svojem trpljenju.
Sočutje zahteva toleranco in sprejemanje neprijetnih stvari. Čeprav ima to, da smo sočutni, mnogo prednosti, pa ni vedno lahko. To, da se čustveno povežemo z drugo osebo oz. njeno bolečino, aktivira tudi naš stresni odziv 'boj ali beg' in zahteva čustveno delo, da prizadetemu stojimo ob strani, namesto, da bi ignorirali ali zanikali njegove občutke. In ko vidimo, da je ob nas oseba, ki ne beži pred našo bolečino in negativnimi občutki, jo lažje prenašamo.
PREBERITE TUDI: Tole vam naredi 20-sekundni objem
Sposobnost empatije se da izboljšati – seveda če je posameznik voljan
Vsi poznamo ljudi, ki so zelo sočutni in takšne, ki so brezčutni kot kamen. A raziskave kažejo, da se da sposobnost sočutja izboljšati – torej ni fiksna. Praviloma velja, da so ljudje, ki so imeli težje življenje in so več (pre)trpeli, tudi bolj sočutni.
Tisti, ki so se odločili za ta korak in trenirali sočutje ter ga izboljšali, so hkrati izboljšali še druge postavke svojega življenja, med drugim:
-
Boljša mindfulness
Sočutje zahteva našo prisotnost in sprejemanje, zato ni presenetljivo, da trening sočutja izboljša tudi zavedanje sebe in vsega okoli nas tukaj in zdaj.
-
Boljše razpoloženje in manj ankioznosti
Trening sočutja je zmanjšal občutke anksioznosti in depresije. O se osredotočamo na trpljenje drugih, s tem olajšamo tudi svojega.
-
Boljše splošno počutje in manj stresa
Z več sočutja pride tudi boljše splošno počutje in nekakšna lahkost v življenju.
-
Več sočutja do sebe
Če ste taki kot večina, potem ste bolj sočutni do ostalih in bolj kot ne nesočutni do sebe. A trening sočutja nas nauči, da smo bolj sočutni tudi so sebe.
To, da nas trpljenje drugega gane, namesto da se mu izognemo, ustvarja željo, da se mu ga olajša in mu pomaga ozdraviti s prijaznostjo. Tudi sočutje do sebe vključuje razumevanje in sprejemanje bolečine, nepopolnosti in napak brez obsojanja. Sočutje do sebe je v nasprotju s tem, da ignoriramo svojo potrebo po (samo)kritičnosti, kadar najbolj potrebujemo ljubezen in podporo.
Kako izboljšati sočutje?
Kako to izboljšati to, tako čudovito, vsestransko koristno, a žal čedalje redkejšo človeško lastnost?
S kombinacijo naslednjih dejanj:
-
Vodena meditacija
Gre za tehniko, s katero treniramo prijaznost, ljubečnost in toplino tako do drugih kot tudi do sebe. Začne se tako, da to najprej treniramo do tistih, ki jih imamo (naj)raje (ker je to preprosto) in se potem stopnjuje do tistih, s katerimi imamo bolj komplicirane odnose. Na YT je na voljo veliko posnetkov, s katerimi si lahko pomagate – primer: The Befriending Meditation:
-
Izobraževanje
Že to, da se poučimo o sočutju, kako izjemno pozitiven vpliv ima na nas, da postanemo boljša oseba, in posledično na ljudi okoli nas in s tem na naše življenje, zelo pomaga, da postanemo bolj sočutni. Seveda pa se je treba pravilno izobraziti – npr. nekateri niti ne ločijo sočutja od pomilovanja, a gre za dva povsem različna pojma oz. občutka. Dr. Neff ima odlično spletno stran, namenjeno prav sočutju. -
Samo-refleksija
Ko si vzamemo čas, da razmislimo tudi o svojih izkušnjah s sočutjem, pa tudi sicer o svojih dejanjih, lahko odkrijemo stvari, ki so nam v napoto. Tako npr. ugotovimo, da ker smo preobremenjeni, nismo (dovolj) sočutni do drugih. Ali da visoka pričakovanja do sebe prenašamo v pomanjkanje sočutja do sebe.
-
Vizualizacija
Pogosto se upiramo svojemu sočutju in sočutju drugih. Mnogi tudi zato, ker ne ločijo sočutja od pomilovanja. Za mnoge sta potrebna trening in vztrajnost, da se odprejo sprejemanju ljubezni in skrbi, ter da to vadijo s pomočjo vizualizacije. Tisti, ki so trenirali sočutje tako, da so si predstavljali, da so drugi sočutni do njih, so sčasoma lažje sprejemali sočutje drugih do sebe in bili sami sočutni do drugih.
-
Pisanje
Udeleženci raziskave, ki so sami sebi napisali pismo sočutja s perspektive sočutnega prijatelja, so tako razvili sposobnost sočutja do sebe. Večinoma smo namreč lažje sočutni do drugih kot do sebe in s tako vajo to sposobnost izboljšamo. Pisanje – za razliko od zgolj vizualizacije ali misli – je še posebej učinkovito, ker smo lahko bolj natančni in izraziti.
PREBERITE TUDI: Jokanje med gledanjem filmov ni znak šibkosti – je znak moči
tudi za tretjo sem mislila ...
