Obstajajo matere, ki so svojim hčerkam zaupnice in dobre prijateljice; matere, na katere se hčerke lahko vedno zanesejo, da bodo v težkih trenutkih tam za njih. Ki jim lahko zaupajo, se zjočejo v njihovem objemu – tudi ko so odrasle.
In obstajajo matere, ki so vse prej kot to, kar je večini, ki so imeli skrbne in ljubeče starše, težko razumeti.
nastya_gepp / Pixabay
Zgodba vsake izmed žensk, ki so imele neljubeče matere, je drugačna, a skupno jim je to, da nosijo v sebi bolečino in breme, ki ga pusti takšna mati. V povezavi s tem nastanejo tudi različni stili navezanosti, o katerih si lahko več preberete v članku Stili navezanosti, na kratko pa: če je mati ljubeča in odzivna, se otrok varno naveže, saj dobi sporočilo, da je ljubljen in ljubezni vreden. Ravno slednje – čutiti, da je vreden ljubezni, pozornosti in naklonjenosti, da je slišan in upoštevan – postane temelj, na katerem otrok zgradi najbolj zgodnje zavedanje sebe, to pa mu daje energijo za rast svojega 'jaza'.
Hčerke neljubečih mater, ki so bile čustveno odsotne, zadržane, nekonsistentne, prekomerno kritične ali celo krute, pa dobijo drugačna sporočila o sebi in svetu okoli njih. Posledica tega so ne-varne oblike navezanosti, ki so lahko predvsem ambivalentna (otrok nikoli ne ve, ali se bo prikazala dobra ali slaba mama), izogibajoča (hči si želi ljubezni svoje mame, a se boji posledic, če bi to pokazala). Ambivaletna navezanost otroka uči, da je svet odnosov nezanesljiv in ustvari velik konflikt med otrokovimi potrebami po materini ljubezni in zaščitništvu ter zaščito pred materino čustveno in/ali fizično zlorabo.
Več si lahko preberete v članku Stili navezanosti, bistvo pa je, da je materina ljubezen za hčerko primarna gonilna sila, ki ne izgine s tem, da je mati oz. njena ljubezen nedostopna, temveč obstaja skupaj z bolečim in škodljivim zavedanjem, da te oseba, ki bi te morala brezpogojno ljubiti, preprosto ne. Boj za ozdravitev teh ran in soočanje z njimi je velik in lahko prizadene vse dele jaza, še zlasti pa odnose.
Spodaj si lahko preberete, kakšne posledice – lahko zelo očitno, ali pa zelo skrito – nosijo ženske, ki so odrasle brez tako zelo pomembne materinske ljubezni in podpore.
1. Pomanjkanje samozavesti
Neljubljena hči ne ve, da je ljubezni in pozornosti vredna, saj je odrasla ob ignoranci njenih potreb in čustev ali bila celo kritizirana na vsakem koraku. Glas v njeni glavi, ki ji govori, da ni dovolj pametna / lepa / ljubeča / vredna / prijazna …, je glas njene matere. Ta ponotranjen materin glas znova in znova podcenjuje njene dosežke, talente in uspehe, razen, če pride intervencija od kje drugje. Hčerke neljubečih mater se pogosto počutijo, da slepijo ljudi in se bojijo, da jih 'bodo odkrili' ob tem početju, ko kaj dosežejo ali jih kdo ljubi, saj se jim zdi to popolnoma nemogoče.
PREBERITE TUDI: Inteligentne ženske pogosteje ostanejo samske
2. Pomanjkanje (samo)zaupanja
“Vedno se sprašujem, zakaj bi me kdorkoli hotel imeti za prijateljico,” je zaupala ena izmed žrtev neljubeče matere. “Ne morem si pomagati, da ne bi mislila, da gre za kake skrite namene, čeprav sem na terapiji izvedela, da gre za posledico tega, da me mama ni imela rada.” Te težave z zaupanjem so povezane z občutkom, da so odnosi nezanesljivi, kar prenašajo tako v prijateljske kot tudi partnerske odnose. Ambivalentno navezana hči potrebuje neprestano potrditev, da lahko zaupa. Zaupanje in nesposobnost postavljati meje sta tesno povezana.
3. Težave s postavljanjem mej
Veliko hčera je ujetih med njihovo potrebo po materini pozornosti in naklonjenosti in njih odsotnostjo, zaradi česar v odraslih odnosih pogosto postanejo ugajalke (osebe, ki želijo vedno vsem ugoditi in ne znajo oz. se bojijo reči 'ne'), in/ali ne znajo postavljati mej, kaj jih pripelje v nezdrave odnose.
Številne hčerke neljubečih mater imajo težave z ohranjanjem tesnih ženskih prijateljstev, ki so za njih zakomplicirana zaradi težav z zaupanjem ("Kako naj vem, da je res moja prijateljica?"); težave s tem, da rečejo 'ne'; ali pa si želijo tako intenziven odnos, da se (potencialni) partner umakne. Ne-varno navezane hčerke pogosto (nezavedno) ustvarjajo scenarije, da odnos nikoli ni tak, kakršen bi moral biti, temveč ali preveč ali premalo intenziven. To je še posebej pogosto v partnerskih odnosih.
4. Ne vidijo se, kakšne so v resnici
Ena izmed žensk je po tem, ko je nekaj časa hodila na terapije, da bi ozdravila rane, posledice neljubeče matere, zaupala: “Ko sem bila še otrok, me je mama konstantno opozarjala na vse napake in pomanjkljivosti – nikoli ni opazila nobenega uspeha ali dosežka. Po tem, ko sem končala fakulteto, sem imela celo vrsto služb, a v vseh so se nadrejeni pritoževali, da se ne trudim dovolj, da bi rasla in napredovala. Šele takrat sem dojela, da sem se sama omejevala, saj sem posvojila materin pogled nase.”
To ima veliko opraviti s tem, da ponotranjimo, kar smo slišali o sebi, ko smo odraščali. Ta napačna sporočila, kako se vidimo, se lahko prenesejo na skorajda vsa področja življenja, vključno z videzom, čeprav morda ta ni bil direktno kritiziran. Spet druge hčerke poročajo o velikem presenečenju in nejeveri ob vsakem svojem uspehu ali dosežku, ter o tem, da jih je strah poskusiti kaj novega, da bi tako zmanjšale možnosti za neuspeh. Ne gre le za problem pomanjkanja samozavesti in slabo samopodobo, temveč nekaj veliko večjega in globljega.
PREBERITE TUDI: 12 znakov, da je vaš moški nezrel (moški-otrok)
5. Izogibanje postane temeljni način funkcioniranja
Pomanjkanje samozavesti in občutki strahu postavijo hčerko neljubeče matere v nekakšno obrambno držo, ki ji preprečuje, da bi bila (ponovno) prizadeta s strani ljudi okoli sebe, namesto da bi bila motivirana, da najde ljudi, ki bi jo sprejeli in imeli radi. Te ženske na videz in navzven delujejo, da si želijo biti v odnosu, a na globljem, nezavednem nivoju je njihova motivacija izogibanje. A na žalost izogibanje – najsi ga povzroči strah, nezaupanje ali karkoli drugega – preprečuje, da bi hči neljubeče matere vzpostavila ljubeče odnose, ki ji nudijo oporo, kar je to, kar si je od nekdaj želela.
6. Pretirana občutljivost
Neljubljena hči je lahko pretirano občutljiva na vsakršne žalitve, najsi bodo resnične ali namišljene. Bežen in nič hudega mišljen komentar lahko nosi težo celotne izkušnje odsotnosti ljubezni, nesprejemanja in pretiranega kriticizma njenega otroštva, ne da bi se tega sploh zavedala. “Zelo sem se morala osredotočiti na svoje občutke in reakcije oz. bolje rečeno, pretirane reakcije,” je povedala ena izmed hčera neljubeče matere sredi štiridesetih. “Včasih sem kaj, kar je bilo mišljeno kot šala ali prijateljsko draženje, vzela kot osebno žalitev in nato na smrt skrbela, dokler nisem dojela in sprejela, da oseba ni nič slabega mislila.”
Imeti mater, ki je nedosledna, pusti precejšnje posledice, saj hčerka pogosto napačno ocenjuje komentarje drugih in tudi težko obvladuje občutke in reakcije, ki so posledica le-teh. Pogosto tudi preveč razmišljajo in v detajle razčlenjujejo stvari, dogodke in izjave.
7. Ponavljanje materinske vezi v odnosih
V človeški naravi je, da nas privlači, kar nam je znano, četudi gre za situacije, odnose in ljudi, ki niso dobri za nas, nas onesrečujejo in nam dajejo enake neprijetne občutke, kot smo jih doživljali v otroštvu. Kljub temu so nam na nek način udobni, saj so nam znani. In medtem, ko gredo varno navezani v svet in iščejo (in najdejo) ljudi, ki imajo podobno zgodovino navezanosti v otroštvu, gredo ne-varno navezani – žal – po enaki poti iskanja znanega, torej iskanju ambivalentne ali izogibajoče navezanosti.
To pripelje do tega, da nevede in nehote poustvarjajo odnose in s tem občutke, kakršne so prejemale kot hčerke neljubečih mater. “Poročila sem se s svojo mamo, to mi je sedaj jasno,” je povedala ena izmed hčera. “Na videz je bil popolnoma drugačen kot moja mati, a na koncu se je izkazalo, da se je do mene obnašal popolnoma enako in mi konstantno sporočal, da ne ve, kako je sploh lahko z mano in kaj vse 'mi fali'. Kot moja mati, je bil tudi on indiferenten do mojih dosežkov in pozitivnih lastnosti in hkrati spotenciral vsako mojo napako ali hibo. Nobene opore mi ni nudil.” Na koncu se je ločila – tako od moža kot tudi svoje matere.
Ni vse izgubljeno
Take so torej najpogostejše posledice hčera neljubečih mater. A namen tega članka ni jamranje in smiljenje samim sebi, temveč zgolj da se zavedamo, kaj se nam je zgodilo; zakaj čutimo, kot čutimo; zakaj se nam dogaja, kar se nam dogaja. Le zavedanje je namreč tisto, ki vodi naprej – v iskanje rešitev, napredek in rast, predvsem pa celjenje ran hčera neljubečih mater. Vse prepogosto namreč ne poznamo vzrokov za tovrstne občutke in ravnanja, mislimo, da je z nami nekaj narobe, a v resnici gre zgolj za logične in normalne posledice izkušenj iz otroštva.
tudi za tretjo sem mislila ...
