Strah je namreč le eno izmed osnovnih čustev, ki se v človeku sproži, ko se počuti ogroženega. Fobija pa je mnogo močnejša kot strah. Te situacije so vsem poznane. Med najbolj znanimi je strah pred višino, zaprtimi prostori in določenimi živalmi. Te strahovi običajno onemogočajo normalno delovanje, kadar se situacija približa.
Reakcija namreč nastopi, kadar se oseba sreča s stvarjo ali situacijo, ki se je boji. Strah se poveča v tesnobo, ta pa se lahko poveča v panični napad. V strahu pred takim počutjem se človek temu začenja izogibati, kar lahko povzroči socialno izolacijo, ki vsekakor slabo vpliva na kakovost življenja.
Fobije lahko dobimo že v zgonjem otroštvu ali pa kasneje, preko travmatičnega dogodka. V otroštvu se nam fobija razvije predvsem zato, ker nam tak strah vcepijo drugi. Odrasli lahko namreč posameznim situacijam pripisujejo pretiran pomen, zato se tudi otrok tega lahko naleze. Pri tem običajno ne pomislijo, kako posnemovalni so otroci. Seveda pa vzrok lahko izvira tudi iz globjih nezavednih psihičnih konfliktov, ki se joih zdravi z ustrezno psihoterapijo.
PREBERITE TUDI: Zakaj žalost traja dlje časa kot drugi občutki?
Simptomi fobije so:
- neobladovanje strahu;
- zavedanje, da je strah nerazumen;
- neizmerno izogibanje predmetu strahu;
- močna tesnoba;
- težave z dihanjem;
- občutek panike;
- hitro bitje srca;
- znojenje.
Strah pred pajki
Strah pred pajki se uradno imenuje arahnofobija. Znanstveniki pravijo, da smo strah pred pajki v neki meri podedovali. Za naše prednike je ugriz katerega od številnih strupenih živali, med njimi tudi pajkov, namreč pomenil gotovo smrt. Le tisti, ki so pravočasno odreagirali, so lahko preživeli in tak način reakcije se je zapisal v naš DNK. Dandanes v naših krajih strupenih pajkov skorajda ni, bojimo pa se lahko tudi tistih najmanjših. V naši naravi je torej, da se ustrašimo, kadar vidimo v svoji bližini nekaj gomazečega.
Kaj lahko storimo?
Ob tem, da sedaj vemo, da fobije lahko izhajajo iz ranega otroštva ob napačnih reakcijah staršev ali drugih odraslih okoli nas, moramo paziti, da ne bomo naredili enakega našim otrokom in otrokom okoli nas. Ne strašite torej otrok s plastičnimi pajki in brzdajte svoje reakcije. Prav tako se izogibajte filmov, kjer so pajki ogromni in masovno napadajo, saj se to zna vtisniti v otrokov spomin in povzročati hude more.
Najprej se moramo zavedati, da je pajek prav tako žival, kot kakšna ljubka mucka, le da ni tako prefinjenega izgleda. Poskusimo to razumeti in spremeniti ta vzorec, da je pajek strašljiva stvar, ki nam grozno preti. Dopovej si, da ti pajek pravzaprav nič noče, v resnici se te zelo boji. Pravijo tudi, da se fobije znebiš le, če se z njo soočiš. Vredno bo poskusiti!
tudi za tretjo sem mislila ...
