Sahara, če se vajin sin normalno razvija, ne vidim nobenega problema v tem, da bi bilo kaj narobe, ker zavrača kruh in krompir. Tudi pri nas je podobno.
Poizkusi se obremenjevati manj, ker otrok zagotovo čuti tvojo skrb in nejevoljo.
Podpišem se tudi pod Teino mnenje. Tudi meni se zdi zelo pomembno upoštevati njegovo voljo in ne siliti, ker bomo dosegli le nasprotno in veliko je v mamah, ker bi rade, da otroci vse jejo. Vsem ne paše vse, se pa z leti vse spreminja, ko enkrat nekaj jejo, drugič ne več.
Na trenutke neješčega otroka imam tudi sama, gre za štiriletnico, ki jo tudi uspemo prepričati, da vsaj poizkusi in se potem sama odloči ali bo jedla ali ne. Ko je bila manjša tudi ni marala kruha, sedaj pa ga poje, če ji ga zrežem na kocke in ji gor npr. kaj namažem in še to le občasno. Že od malega jo zanima tudi kako se hrana pripravlja in če je le mogoče ji prepustim kakšno od opravil, pa že takrat kaj poizkusi.
Če ji hrano pripravim na zanimiv način, jo tudi bolj privabi, npr. na vrh brokolijeve juhe sem ji narisala s sirčkom ene smeškota in je pojedla 5 žlic. Večjih količin hrane ni nikoli pojedla, vendar je očitno ne potrebuje. Po teži je vedno v 1. razredu, po višini malce višje, ni ravno tako kot pri vas, ampak pediatrinja pravi, da se normalno razvija in naj ne skrbim.
Dodajam ji Pikovit sirup, pa kdaj Pikovit bonbončke in imam občutek, da ima malo več apetita.