... vitaminov in mineralov. Tako preprečuje nastanek in celo zdravi sodobne bolezni – seveda pod pogojem, da uživamo ekološko, ne polno kemikalij iz pesticidov. A pri uživanju je treba upoštevati določena pravila, da nas ne napihne in povzroči napenjanje, vetrove in izpahovane, lahko pa tudi slabost. Ni tako preprosto, da ga pojemo kolikor nam ga zapaše in kadar nam zapaše – daleč od tega! Preberite si, kdaj in kako uživati sadje, da boste imeli od njega kar največ koristi in nobenih težav.
Sadje vedno jejte samostojno.
To pomeni, da ga jeste na prazen želodec in le v kombinaciji z drugim sadjem, nikoli pa drugo hrano. Zakaj? Sadje se prebavlja zelo hitro in telo uporablja popolnoma druge encime za njega prebavo kot za prebavo druge hrane. Enostavni sladkorji, ki jih vsebuje sadje, potrebujejo nekaj časa, da jih telo v celoti absorbira. Če ga torej jemo samostojno, ga telo hitro prebavi in absorbira vse koristne snovi.
Če pa sadje jemo takoj po obroku oz. skupaj z drugo hrano, se predolgo zadržuje v želodcu skupaj z drugo hrano, kjer zavre. Posledice so lahko slabost, slaba prebava, zgaga, napenjanje, vetrovi in izpahovanje. Če to pogosto počnete, lahko povzroči resnejše in pogostejše težave s prebavo.
Zatorej jejte sadje samostojno – npr. za zajtrk ali malico poleg dveh ali treh normalnih obrokov, ki jih sicer imate. Držite se pravila vsaj 1 uro pred obrokom in vsaj 2 uri po obroku in ne boste zgrešili (če je bil obrok (pre)obilen in težak, raje 4 ali 5 ur po). Pred spanjem pa ga raje ne jejte oz. vsaj ne preveč, saj vsebuje kar nekaj sladkorja, ki nam daje energijo in vas lahko preveč razbudi in poslabša spanec.
Dober tek!
tudi za tretjo sem mislila ...
Margity T
Ni res, da ni "nobenega dvoma, da je sadje zelo zdravo in koristno". Sadje je zaradi večstoletne hibridizacije polno vode in sladkorja (fruktoze, ki redi), zato sadje ni niti najmanj zdravo. Je le malce boljša slaščica od tistih, ki so narejene v tovarni.
Tudi bi laho že nehali poveličevati vse, kar nam "daje energijo". To, kar daje energije, je namreč cuker. In cuker redi. Vlaknine pa dobimo iz zelenjave. Zelenjava je nujna, sadje ni. Sadje tudi ni noben omembe vreden vir vitaminov, vsaj v primerjvi s sladkorjem ne. Vsebnost vitaminov v sadju pada iz ure v uro po odtrganju, sadje pa na prodajnih policah leži tedne, včasih tudi mesece.
Tole o neki previdnosti, kdaj in s čim naj bi sadje jedli, je pa sploh en lari fari. Ali mislite, da so naši prediki iz pradavnine imeli ta luksuz, da so se lahko izmišljevali "zdaj pa sadja ne bom jedel, ker še ni 4 ure po odboku"??? Jedli so ga vedno in povsod, kadarkoli so ga le našli, in tako je bilo milijone let. (Seveda pa so ga našli poredko, in to bi morali posnemati tudi mi.)