Izpadanje las je zelo neprijetna, če ne kar stresna stvar, ki še posebej prizadene ženske. Moški brez las so lahko nekaterim celo izjemno privlačnim, medtem ko so za ženske redki lasje lahko tudi vir slabše samopodobe ali drugih duševnih težav. A na srečo obstajajo preverjene in učinkovite medicinske metode, ki lahko pomagajo v mnogih primerih.
Nekaj o laseh
Lasje in dlake na telesu rastejo v več ciklusih. Ko so v fazi rasti, je to anagena faza. Tej sledi katagena faza, ki je vmesna stopnja med rastjo in izpadanjem. Naslednja je telogena faza, ko lasje izpadejo iz lasnega folikla. To je zadnja faza lasnega ciklusa, ki traja vse do pojava novih las na površini kože, nato se rastni ciklus ponovi. Katagena faza je povsod enako dolga, medtem ko se trajanje anagene in telogene precej razlikuje glede na področje telesa, poleg tega pa so ciklusi med seboj tudi neusklajeni.
Na lasišču je večina las, 85 do 90 odstotkov, v fazi rasti, medtem ko je na golenih ravno nasprotno, tam jih je v fazi rasti od 12 do 38 odstotkov. Trajanje anagene faze določa dolžino las in dlak. Na lasišču je anagena faza najdaljša in traja od 48 do 72 mesecev, nato las izpade. Najkrajša je na obrveh, kjer traja od 1 do 2 meseca.
Zakaj lasje izpadajo in kaj je alopecija?
Izpadanje las je normalen pojav, pri katerem lasje na koncu rastnega ciklusa izpadejo in nadomestijo z novimi. Normalni izpad je do 150 las na dan, kar ne povzroči pojava pleše. Če je izpadlih las več in traja izpadanje dalj časa, pride do nastanka pleše
Plešavost je zelo pogosto stanje pri moških in tudi ženskah, ki lahko predstavlja velik problem in povzroča zaskrbljenost, stres in duševne težave. Medicinski izraz za redčenje las, slabšo kakovost in tanjšanje las ter gola območja na lasišču je alopecija. Alopecija je lahko omejena na manjša območja ali pa je prisotna na celem lasišču.
Izpadanje las je posledica:
- zmanjšane stopnje rasti las,
- povečanega izpadanja las,
- lomljenja lasnega stebla,
- spremembe debelih, terminalnih las v drobne, velusne lase.
Genetski vpliv na redčenje lasišča povzroča trajno izgubo las, ki jo imenujemo androgena alopecija. Pojavlja se pogosteje pri moških in redkeje pri ženskah. Povečanega izpadanja ni opaziti, saj je proces tanjšanja las in manjšanja njihovega števila postopen in poteka več let. Postopen umik las na čelu in na vrhu skalpa povzroči nastanek tipične moške pleše.
Pri ženskah do popolne plešavosti ne pride nikoli, se pa lasje precej razredčijo, še zlasti na sprednjem delu lasišča. Androgeno alopecijo je možno zavreti, če zdravljenje začnemo v zgodnji fazi.
PREBERITE TUDI: CO2 frakcionarni laser; postopek, ki odvzame nekaj let z naše kože
Kaj še lahko vpliva na izpadanje las?
Na slabšo kakovost las lahko vplivajo nekatere notranje bolezni, npr. pomanjkljivo delovanje ščitnice in pomanjkanje železa. Poškodbe lasišča, okužbe z bakterijami in glivicami ter razne bolezni kože lahko povzročijo nastanek omejenih področij z brazgotinjenjem in plešami.
Čeprav je postavitev natančne diagnoze izpadanja las včasih zelo težka, lahko dermatolog s pomočjo podatkov o vzrokih in poteku izpadanja las ter s pregledom lasišča ugotovi vzrok in začne z zdravljenjem.
Zdravljenje bolezni lasišča in izpadanja las je vedno dolgotrajno in včasih traja več mesecev, da opazimo izboljšanje. Zato je tako pomembno, da zanesljive informacije dobimo pri dermatologu z izkušnjami in ustreznim znanjem, saj je v prosti prodaji na voljo veliko tretmajev (predvsem v obliki šamponov, kapljic in maž), ki so lahko tudi dragi, a ne delujejo. Izpadanje las je zelo kompleksna težava in zdravljenje, če je sploh mogoče, ni učinkovito brez predhodne ugotovitve vzroka prekomernega izpadanja , pojava pleše in postavitve diagnoze.
Dva najpogostejša vzroka izpadanja las in pojava pleše, ki se ju lahko (p)ozdravi, sta androgena alopecija in telogeni efluvij. Oba lahko prizadeneta oba spola.
Telogeni efluvij
Telogeni efluvij je ime za začasno izgubo las, ki je posledica izpadanja las v fazi počivanja oz. telogeni fazi. To se zgodi kot posledica kakšnega šoka. Novi lasje še naprej rastejo, zato je tovrstna izguba las začasna. Telogeni efluvij je treba ločiti od anagenega efluvija, ki pomeni izpadanje las kot posledico motnje las v fazi rasti, najpogosteje zaradi zdravil, strupov ali vnetnih procesov v telesu.
Kaj povzroči telogeni efluvij?
Na lasišču je večina las, od 85 do 90 %, v fazi rasti. Las praviloma raste približno 4 leta, nato 4 mesece počiva. Lasje v fazi mirovanja, torej telogeni lasje, imajo na koncu nekakšen mešiček. Ko začnejo pod telogenimi lasmi rasti anageni, jih izrinejo iz lasnega mešička. Zato je povsem normalno, da izgubimo okoli 100 las na dan, saj je to normalen ciklus delovanja lasišča.
Če pa telo doživi šok, se lahko celo do 70 odstotkov anagenih las spremeni v telogene, kar spremeni razmerje. Najpogostejši vzroki so:
- bolezen, še zlasti, če jo spremlja vročina,
- operativni posegi,
- nesreče,
- porod,
- šok kot spremljevalec stresnega dogodka,
- nenadno, hitro hujšanje,
- določena zdravila,
- prenehanje jemanja kontracepcijskih tablet,
- potovanja preko celin in menjavanje časovnih con,
- prekomerno izpostavljanje soncu.
Lasje v fazi mirovanja sprva ostanejo trdno pritrjeni na lasne mešičke. Šele približno dva do tri mesece po šoku pa novi lasje, ki prihajajo skozi lasišče, izrinejo »mrtve'« lase in posledica je povečano izpadanje las.
Čeprav je paradoksalno, je tovrstna izguba las znak rasti novih las, saj novi lasje izrivajo stare, ki zato izpadajo. Sprva je videz razredčenih las lahko zastrašujoč, a že po nekaj mesecih, ko novi lasje malo zrastejo, se začne stanje normalizirati. Stanje se približno normalizira po 6 do 9 mesecih. V nekaterih primerih se stanje nikoli ne povrne v prvotno stanje.
Kako zdravimo telogeni efluvij?
Telogeni efluvij se večinoma pozdravi sam od sebe in razni tretmaji nanj nimajo vpliva. Je pa pomembno, da smo v tem obdobju do las še posebej nežni in se izogibamo pregrobemu drgnjenju; intenzivnemu česanju ali kakršnikoli masaži lasišča.
Prav tako je pomembno, da se prehranjujemo zdravo, torej se izogibamo sladkorju, preprostim ogljikovim hidratom in večkrat nasičenim maščobam. Prehrana naj temelji na ekološko pridelani zelenjavi in sadju ter zdravih maščobah.
Po potrebi naj vaš zdravnik preveri delovanje ščitnice in količino železa, vitamina B12 ter folne kisline, saj lahko vsako pomanjkanje upočasni rast las.
Androgena alopecija
Androgena alopecija je izguba las po zaplatah in je posledica genov ali hormonov androgenov. Moška androgena alopecija prizadene področje na temenu in čelu (čelo se začne višati). Ženska androgena alopecia je manj opazna in prizadene celotno lasišče.
Moška androgena alopecija
Moška androgena alopecija je daleč najpogostejša oblika redčenja lasišča pri moških. Pojavi se pri 50% moških do 50.leta starosti in se pojavnost z leti povečuje. Tanjšanje in izpadanje las in se pojavi pri odraslih moških. Je posledica delovanja androgenih hormonov in genetske predispozicije. Zanjo je značilno redčenje las spredaj nad čelom in zadaj na temenu.
Vzrok za to je, da se anagena faza, torej faza rasti las, skrajša s 3 do 6 let na le nekaj tednov do mesecev. Skupaj s tem pride do manjšanja lasnih mešičkov, kar ima za posledico čedalje manj las, ki so tudi čedalje tanjši. Nekatere raziskave so pokazale, da so moški, ki izgubljajo lase, v družbi dojeti kot manj privlačni, manj odločni in manj uspešni kot moški z lasmi.
Kateri tretmaji so primerni za moško androgeno alopecijo?
Najpogosteje se uporabljajo naslednji dermatološki postopki:
- presaditev las,
- kozmetično prekrivanje (prah v barvi las pršilu),
- tetovaže v barvi las na predelih z manj lasmi,
- delne lasulje, ki prekrijejo zaplate brez las,
- raztopina minoxidila
- tablete s finasteridom ali dutasteridom.
- injiciranje lastne trombocitne plazme v lasišče
Nekatere raziskave kažejo, da pomaga tudi šampon ketokonazol, ki je učinkovit pri seboroičnem dermatitisu in prhljaju.
PREBERITE TUDI: Kako sem se po 13 letih znebila trdovratne melazme
Ženska androgena alopecija
Ženska alopecija se precej razlikuje od moške in prizadene precej manj žensk, saj jih ima bolj malo prekomerno raven androgenov in genetske predispozicije hkrati. To so ženske, ki imajo sicer tudi težave z aknami, nerednimi menstruacijami ter prekomerno poraščenostjo po obrazu in telesu. To so sicer tudi znaki policističnih jajčnikov (PCOS), čeprav večine žensk s PCOS ne prizadene izpadanje las.
Okoli 40 odstotkov žensk do starosti 50 let kaže znake izgubljanja las in manj kot 45 odstotkov jih dočaka starost 80 let z vsemi lasmi. Pri ženskah pride do povečanega izpadanja las in/ali izgube volumna las. Izjemno redko je, da ženske izgubljajo lase po moškem vzorcu, torej na čelu in temenu. Kadar pride do tovrstnega izgubljanja las, je to posledica prekomerne ravni androgenov v telesu.
Ženska androgena alopecija sicer lahko prizadene ženske v kateremkoli starostnem obdobju, a je najpogostejša po menopavzi. Izguba las ponavadi tudi ni časovno enakomerna, temveč so obdobja, ko lasje izpadajo bolj in obdobja, ko izpadajo manj. Brez zdravljenja ženska androgenetska alopecija praviloma napreduje, zato je dobro, da pravočasno ukrepamo.
Mar ni izpadanje las le kozmetična, torej lepotna težava?
Tako moška kot še zlasti ženska alopecija ima lahko hude psihološke posledice. Raziskave kažejo, da je izpadanje las povezano s slabo samopodobo, nizko samozavestjo, depresijo, introvertiranostjo, občutkom neprivlačnosti, anksioznostjo in socialno fobijo. To je še zlasti pogosto v zahodni družbi, kjer sta uspeh in vrednost človeka v (pre)veliki meri povezana zgolj z videzom, ki naj bi bil večno mladosten in lep.
Ženske so zaradi izgube las še posebej prizadete, kar potrjujejo tudi raziskave. To predstavlja velik stres, ki lahko vodi v hude psihične težave; od depresije, anksioznosti, nizke samopodobe, socialne fobije do introvertiranosti in občutka neprivlačnosti.
Zdravila za žensko alopecijo načeloma ni, a obstajajo terapije, ki lahko pomagajo. K zdravljenju je potrebno pristopiti z realnimi pričakovanji – npr. zaustavitev izpadanja je bolj verjetna kot doseči ponovno rast las. A ne glede na to nekatere ženske dosežejo tudi ponovno rast las. Rezultati so torej varljivi in jih je nemogoče predvideti.
PREBERITE TUDI: Intervju dr. Sandi Luft: s fotopomlajevanjem nad kožne nepravilnosti
Kako se zdravi žensko alopecijo?
Pomagajo lahko raztopina minoxidila, ki pa ima lahko stranske učinke v obliki dražena in povečane rasti dlak na drugih predelih obraza in telesa, ter hormonsko zdravljenje, ki blokira proizvodnjo androgenov. Kombinacija nizke doze minoxidila oralno in blokatorjev androgenov se je izkazala kot uspešno pri spodbujanju ponovne rasti, zmanjšanja izpadanja in izboljšanja kakovosti las. S tretmajem je treba vztrajati najmanj 6 mesecev, da so opazni prvi rezultati. Pomembno je, da s terapijo ne prenehamo brez posvetovanja z zdravnikom. Praviloma je za ohranjanje kakovosti in gostote las potrebno dolgotrajno zdravljenje.
Kdaj in kako ukrepati, ko opazimo nenormalno izpadanje las?
Ker so vzroki in posledično tudi načini zdravljenja izpadanja las zelo različni, je priporočljivo, da takoj, ko opazimo prekomerno izpadanje las, ki ni tipično spomladansko ali jesensko povečano izpadanje, ali pojav pleše stopimo do strokovnjakov, kot je dermatolog Sandi Luft, dr. med. Le strokovnjak z ustreznim znanjem in izkušnjami lahko namreč ugotovi, kje je izvor izpadanja in priporoči ustrezno, učinkovito zdravljenje.
Kontakt
Derma center MariborKlasična in estetska dermatologija M: +386 (0)51 420 165 |
Derma center RogaškaZdravljenje kože in estetska dermatologija T: (0)590 2 58 90
|
Več o postopkih lahko preberete TUKAJ.