V dandanašnjem času, ko ljudje tako hitimo in obenem razmišljamo 1001 stvar, je duševnih in drugih motenj več kot kdajkoli prej. Razvili pa smo obrambne mehanizme in ‘megla v glavi’ je morda eden izmed njih.
PREBERITE TUDI: Kako zbistriti misli?
Megla v glavi ali možganska megla sta izraza, ki označujeta stanje nezmožnosti jasnega razmišljanja. Angleški izraz je brain fog, ki sicer ni uradni medicinski izraz, temveč bolj poljuden, se je pa zelo splošno uveljavil. Ko začutite, da ste v stanju možganske megle, vam telo pošilja jasen znak, da je čas za spremembe. Poslušajte ga.
Simptomi
- občutek zmede;
- občutek nejasnih – meglenih misli:
- čutite, da vaš kratkoročni spomin ni tako dober, kot je bil;
- nezmožnost razmišljanja:
- težko osredotočanje;
- vrtoglavica;
- pozabljivost;
- občutek, da lebdite;
- miselna dezorientiranost;
- nezmožnost opravljanja preprostih opravil;
- nezmožnost koncentracije;
- nezmožnost hitre obdelave podatkov.
Možganska megla se lahko zgodi občasno, pogosto ali pa celo traja nek določen čas. Lahko se pojavi v kombinaciji z drugimi tesnobnimi občutki. Možganska megla je lahko zmerna ali huda. Prav tako lahko pride v valovih – en trenutek je močna, drug trenutek šibka. Možganska megla se lahko spreminja iz dneva v dan in / ali od trenutka do trenutka.
Vzroki
Vzroki, zakaj se možganska megla pojavi, so različni, vendar pa se najpogosteje pojavi v času, ko se soočamo s stresom. Dandanašnji hiter delovni slog nas žal pelje do točke, ko je takih in podobnih težav ter duševnih motenj vse več. Na delovnem mestu opravljamo več nalog hkrati in pogosto tudi v prostem času opravljamo več obveznosti naenkrat. S premalo počitka kaj hitro lahko zapademo v stres.
Stres
Ko možgani predelujejo več podatkov hkrati, je za njih to seveda naporno in to, da se pojavi megla v možganih, je morda le obrambni mehanizem pred količino podatkov, ki jo morajo možgani sprejeti. Možganska megla se pogosto pojavi v obdobju povečanega stresa. Če ste v stresu se morate problema sicer mnogo bolj globoko lotiti in začeti na začetku. Ugotovite, kaj vas spravlja v stres in ali lahko to spremenite oz. sprejemate drugače. Če stresnih okoliščin ne moremo nadzirati, pa moramo spremeniti naš odziv nanje.
Prehrana
O tem, kako slaba prehrana slabo vpliva na naše zdravje, bi lahko govorili na dolgo in široko. Ne le, da s slabo prehrano škodujemo telesu s strupenimi snovmi, temveč ga s pomanjkanjem zdrave prehrane oropamo mnogih hranljivih snovi. Telo pa brez teh ne more optimalno delovati. Kadarkoli jemo predelano hrano ali restavracijsko, zaužijemo preveč soli, sladkorja, umetnih sladil, maščob in aditivov.
Sladkor
Rafinirani ogljikovi hidrati, kot je sladkor, višajo visoko raven sladkorja v krvi in jo nato lahko hitro znižajo. In ker vaši možgani uporabljajo glukozo kot glavno gorivo, to naredi možgane zmedene - najprej preveč, nato pa premalo glukoze. Nizka možganska glukoza vodi v možgansko meglo, nihanje razpoloženja, razdražljivost, utrujenost, duševno zmedenost in oslabljeno presojo. Kronično visoke koncentracije glukoze v krvi pa povzročajo diabetes in druga obolenja.
PREBERITE TUDI: Sladkor, ubijalec moderne dobe
Pomanjkanje hranil
Pešanje umskih sposobnosti je lahko posledica nezadostnega vnosa različnih hranil. Tudi pomanjkanje magnezija ali vitamin B dokazano slabo vpliva na delovanje možganov, kar lahko privede do anksioznih in depresivnih motenj.
PREBERITE TUDI: Pomanjkanje teh 6 hranil lahko povzroči simptome depresije
Pomanjkanje spanja
Spanje je ključni dejavnik zdravega življenja. Le med spanjem se naše telo in um povsem umirita. Je nujno potreben za naše delovanje. Pomanjkanje spanca ima lahko resne posledice za naše zdravje.
Vnetja v telesu
Možganska megla naj bi bila zelo povezana z vnetji, ki se dogajajo v telesu, zato je v tem času priporočljivo uživati protivnetna živila. Tudi depresija je lahko posledica vnetja v možganih.
Dehidracija
Pomanjkanje vode v telesu vsekakor vpliva na njegovo optimalno delovanje. 75% vaših možganov predstavlja voda in že blaga dehidracija vpliva na sposobnost jasnega razmišljanja. Potrebno je samo 2% dehidracije, da vpliva na vašo pozornost, spomin in druge kognitivne sposobnosti. Učinki dehidracije v možgane so lahko tako opazni, da posnemajo simptome demence.
Pomanjkanje kofeina
Kava in čaj ponujajo veliko koristi za zdravje in vam lahko pomagajo ostati osredotočeni. Ampak kofein povzroča zasvojenost. Torej, če niste prišli do svoje skodelice kave, kot ste navajeni, lahko doživite odtegnitvene simptome, ki vključujejo možgansko meglo, glavobol in utrujenost. Če uživate kofein, ga uživajte zmerno in enakomerno, da se izognite nihanju kofeina, ki vodi do razdražljivosti, zmedenosti in nelagodja.
Neželeni stranski učinki ‘zdravil’
Nekatera ‘zdravila’, kot so ‘zdravila’ za uravnavanje krvnega tlaka, protibolečinska ‘zdravila’ in protialergijska ‘zdravila’ lahko povzročijo občutek megle v glavi kot stranski učinek. To se lahko zgodi pri vseh vrstah ‘zdravil’ in farmacevtskih izdelkov.
Rešitve
Ena izmed rešitev, ko se vam zgodi megla v glavi, je zapisovanje stvari – vseh idej, opravil, kar vam pride na misel. Tako ne potrebujete imeti vsega v glavi, temveč misli vsaj nekoliko prenesete na papir. Na ta način boste imeli občutek, da imate stvari bolj pod kontrolo in boste razbremenili svoje možgane.
Uživajte več zdravih maščob
Pravzaprav bi vsa prehrana, ki jo vnesete v telo, morala bi kakovostna, predvsem pa raznolika. Tako telesu in tudi možganom lahko zagotovite dovolj hranil (vitaminov in mineralov), ki jih za svoje normalno in najbolj optimalno delovanje potrebujejo.
PREBERITE TUDI: 6 najbolj zdravih maščob
Med delom si vzemite več premora
Seveda si v službi po vsej verjetnosti ne morete vzeti več premorov, pomembno pa je, da si vzamete čas vsaj za globoko gihanje, zap ogled v daljavo in umiritev misli. Če 8 ur strmite v ekran in intenzivno delate, ni čudnega, da možgani potrebujejo počitek. Omejite čas, ki ga preživite na računalniku in telefonu.
Vzemite si več časa zase
Izogibajte se elektronsim napravam in si vzemite več časa zase in za stvari, ki vas veselijo. Najboljša ideja je gibanje na prostem, na svežem zraku in v naravi. Obudite svoje hobije in nahranite svojo dušo tudi s prijetnimi stvarmi.
Višanje nivoja pozitivnih hormonov
Eden izmed stresnih odzivov na telo je tudi izločanje stresnega hormona kortizola, naša naloga pa je, da povečamo hormone sreče, ki bodo naše počutje izboljšali in nas umirili.
PREBERITE TUDI: Tako lahko prelisičimo možgane, da sprostijo več hormonov sreče (9 nasvetov)
Sprostitvene tehnike
Meditacija ali dihalne vaje so popolna izbira, da umirite svoj um.
Hidracija in spanje
Telesu zagotovite dovolj vode in spanca oz. počitka.
Ali ni zanimivo, da ne glede na to, katero težavo v naših člankih obravanavamo, na koncu vedno pridemo do enakih rešitev oz. ključnih dejavnikov, ki preprečujejo obolenja in težave? Zdrava prehrana, gibanje, voda, miselna umirjenost, čas zase so ključni dejavniki, da dosežemo optimalno zdravje.
tudi za tretjo sem mislila ...
