Zagotovo se kdaj znajdete v situaciji, ko govorimo eno, mislimo drugo. Potem nam je žal, ker smo bili prijazni namesto iskreni. Kako prepričljivo se oglaša tisti naučeni glas, ki govori: "Bodi prijazen/a, pritrdi." Ampak to pomeni, da je večina odnosov zgrajena na lažeh, na lepih manirah in sladkih besedah, zavajanju, ne na iskrenosti. Vam je znano? Podobno je v odnosih, ne le osebnih, ljubezenskih, ampak tudi v poslu. Marsikdaj lahko obljubimo kaj lepega povsem neiskreno. Mogoče se nekaj časa lahko tolažimo, da tako delujejo vsi. Lahko upamo, da se bo že samo uredilo, kot je prav. Prav prejšnji teden sem se ujela v trenutku, ko sem nekaj govorila, v želodcu pa me je tiščalo. Kot da bi me nekdo ščipal za kazen, ker nisem povsem iskrena. Takrat sem se zavedela, kako ujeta sem v vzorec, ki ga ponavljamo rutinsko in z mislijo, da je že prav tako.
Ampak dragi moji, lahko se prepričujemo, da to počnejo vsi, a bilo bi prav, da se prebudimo, dvignemo našo zavest. Rutinskih vzorcev ne moremo več ohranjati, ker nas neiskrenost počasi in potihoma razžira v nas samih. Se spomnite, kako so nekoč pospeševalci prodaje zavajali z velikim z? Menim, da so to lahko počeli, ker smo jim želeli verjeti in želeli zaupati na vso moč. Želeli smo verjeti, da nam želijo najboljše. In tako je poslovala celotna ekonomija, odnosi. Želeli smo verjeti, da za srečo potrebujemo tisoč in eno stvar. Všeč mi je, da se prebujamo. Da vedno bolj čutimo, kaj je iskreno in kaj zlagano. Pa ne samo pri prodajalcih.
Poglejte politiko. Še nekaj let nazaj smo verjeli, da naša država vsaj približno deluje. Iz dneva v dan pa ugotavljamo, da je nekaj hudo, hudo narobe. Skrivanje, neiskrenost, laži. Kako lahko ostanemo pozitivno naravnani, če pa se na vseh področjih življenja dogajajo polomi?
Kljub napisanem verjamem, da je prav slediti svojim občutkom. Prav je, da zaupamo šestemu čutu. Instinkt povečuje svojo moč, vpliv na naše življenje. Govori nam, kaj vse je neiskreno in ne izvira iz brezpogojne ljubezni ter višje resnice. Govori o tem, da je pomembno sodelovanje, sočutje, spoštovanje, da bi svet lahko gladko, predvsem pa manj stresno tekel naprej. Instinkt nam govori našo resnico o tem, da svoje življenje oblikujemo sami in da je bistvo naših življenj živeti poslanstva ter tako slediti iskrenemu, osvobajajočemu življenjskemu načrtu. Ko bomo iskreni sami do sebe, bomo lahko iskreni do drugih. Dobro dene, da vsak dan sproti pomislimo, kolikokrat v dnevu smo sploh iskreni in zakaj je tako.
Bistvo iskrenosti leži v tem, da živimo v skladu z našimi vrednotami, prepričanji in energijo. Če izgovorjeno in naši občutki niso usklajeni, lahko kmalu nastopijo težave. Pri vsakmu se ta neskladja kažejo drugače; bodisi na fizičnem bodisi na psihičnem nivoju, lahko tudi povezano. Iskreno si priznajte; koliko ste iskreni, ko živite svojo službo? Koliko ste iskreni v partnertsvu? Koliko do družinskih članov, prijateljev?
Najlepše, kar lahko naredimo zase in za ljudi, ki jih imamo radi, je biti iskren. Vedno. Za začetek lahko treniramo in se čim več izražamo. Sprva bo verjetno nekoliko nenavadno in težko, potem pa vedno lažje in sproščujoče. Ščipanje v želodcu minuli teden je bil opomin, da mi je huje lagati sebi in zadovoljiti druge z lažjo kot živeti sebe in biti iskrena do ostalih. Zame ni lepšega kot iskrenost. Začutim prav posebne občutke, kot da se odpira nova dimenzija. In seveda se. Verjamem, da bom lahko nekoč iskrena prav na vsakem koraku. Welcome to the Real, powerful life!
tudi za tretjo sem mislila ...
