Raziskava je pokazala, da ima prehrana v otroštvu izjemno daljnosežne posledice in da je zelo pomembno da se prehranjuje zdravo že od malega. Prehrana, ki jo ima otrok, ga bo namreč spremljala v odraslo dobo in če ta ni bila zdrava, bo imel težave tudi v odrasli dobi.
Če torej otroci uživajo preveč sladkorja (ki ne pozabimo, da se nahaja tudi v vseh sokovih in pijačah, ki jih mnogi starši kupujejo otrokom), enostavnih ogljikovih hidratov in nezdravih maščob (trans maščobe, ki se nahajajo v sladkarijah oz. nastanejo ob cvrtju), to trajno spremeni ravnovesje bakterij v črevesju. Tega se praviloma ne da popraviti četudi se kasneje, torej v odrasli dobi, prehranjuje zdravo.
Znanstveniki so namreč ugotovil upad raznolikosti in števila bakterij pri miših, ki so jih kot otroke hranili nezdravo – tako, kot se večina prehranjuje danes, torej zahodnjaški način prehrane (predelana hrana, meso in mesni izdelki ter mleko in mlečni izdelki, vse neekološke pridelave). Ko so te miši odrasle, se stanje ni popravilo kljub bolj zdravi prehrani.
Mikrobiom sestavljajo različne bakterije, glivice, paraziti in virusi, ki živijo v človeku ali živali. Večina se nahaja v črevesju in večina je koristnih, saj sodelujejo pri imunskem sistemu, razgradnji hrane in sintezi vitaminov. Zdravo telo ima zdravo ravnovesje patogenih in koristnih organizmov, a s prehrano se ga lahko povsem poruši – pa seveda cepivi, antibiotiki, boleznimi ipd. Tako postane telo podvrženo boleznim.
Po prehranjevanju z nezdravo hrano so imele miši močno znižano količino koristnih bakterij, med drugim Muribaculum intestinale, ki so odgovorne za presnovo ogljikovih hidratov. Končna ugotovitev raziskovalcev je bila, da ima nezdrava prehrana dolgoročni negativni vpliv na zdravje in da pri tem ne pomaga niti gibanje. "Niste to, kar jeste, ampak to, kar ste jedli kot otrok!" je bila zaključna ugotovitev raziskave, ki je bila objavljena v znanstveni publikacijiJournal of Experimental Biology.
PREBERITE TUDI:
tudi za tretjo sem mislila ...
