Seks za eno noč: kaj se dogaja v naših možganih?

A večkrat v terapevtski sobi slišim: "Bil je samo seks – za eno noč, občasno. Ni pomenilo nič." Pa vendar, ali spolnost lahko ne pomeni nič? Če je seks samo seks in nič drugega, zakaj potem naslednji dnevi lahko prinesejo bolečino, slabe občutke? In zakaj je toliko negotovosti, težav in mučenja pri odločanju za resen in predan partnerski odnos?

stokpic / Pixabay

Kaj pravijo raziskave o seksu za eno noč in o občasnem seksu brez obveznosti?

Raziskave kažejo naslednje:

• Ženske pogosteje doživljajo negativna občutja: občutke krivde, razočaranja, izkoriščenosti, manjvrednosti oz. razvrednotenosti po seksu za eno noč kot moški.
• Ljudje z nižjo samopodobo pogosteje privolijo v seks za eno noč ali občasni seks.
• Obstaja razlika med spoloma, ko gre za pričakovanja glede seksa za eno noč. Moški precej znižajo merila, ko gre za privlačnost ženske, s katero imajo seks za eno noč (spijo z žensko, tudi če jim ni tako privlačna), ženske pogosteje zvišajo merila privlačnosti moškega, da z njim privolijo v seks za eno noč.
• Moški na splošno bolj spoštujejo ženske, za katere se morajo bolj potruditi.
• Posamezniki, ki imajo več izkušenj z občasnim seksom oz. seksom za eno noč, težje vzpostavljajo čustveno globoke partnerske odnose.
• Čeprav redko, se včasih tudi seks za eno noč lahko razvije v dolgotrajni partnerski odnos.

Ali je seks lahko samo seks in nič drugega?

Če želimo odgovor na to vprašanje, moramo najprej pogledati, kaj se dogaja v našem telesu. Dosedanja nevrobiološka spoznanja nam dajejo nekaj odgovorov, čeprav je na tem področju še veliko neznanega.

V našem telesu se nenehno dogajajo različni procesi in kemične spremembe se začnejo veliko prej, preden se zgodi spolnost. Ko čutimo privlačnost do druge osebe, se v našem telesu že dogajajo kognitivni, fiziološki in nevrološki procesi, ki vključujejo čustva in so od čustev tudi odvisni.

Glavni igralci v spolnosti so možgani, nevrotransmiterji (prenašalci sporočil v živčevju) ter hormoni. Spolno vznemirjenje se začne v možganih in se krepi ob telesnem stiku. Raziskave kažejo, da se ob dotikih, objemih, poljubljanju ... sproščajo kemične snovi, ki imajo pomembno vlogo pri doživljanju ugodja, sproščenosti, dobrega razpoloženja, povezovanja.

Najpomembnejše so:

• Adrenalin – aktivira simpatični živčni sistem, da poveča srčni utrip, pretok krvi po telesu, omogoča vznemirjenje …
• Estrogen in testosteron – povečujeta spolno poželenje. Testosteron je esencialnega pomena za spolno poželenje in vzburjenje pri obeh spolih. Moški ga imajo v svojem telesu več od žensk in ga ženskam posredujejo tudi prek sline pri poljubljanju.
• Dopamin – vzbuja občutke ugodja, usmerja, motivira. Vpliva tudi na sposobnost učenja, koncentracijo, spominske sposobnosti in motorične funkcije. Ima pomembno vlogo v tako imenovanem možganskem sistemu nagrajevanja. Hrana, pijača, zmenek s privlačno osebo, igre na srečo, nakupovanje, glasba, večina drog in seveda spolnost sprožajo v možganih dopamin, kar zaznamo kot prijetne občutke, razpoloženje, motiviranost, da dejanja ponavljamo. Njegove učinke primerjajo z učinki heroina na možgane.
• Serotonin – hormon sreče, dobrega počutja, zadovoljstva, veselja.
• Oksitocin (ljubezenski hormon) – je hormon, za katerega znanstveniki menijo, da poglablja občutke navezanosti, pripadnosti, zaupanja. Povečuje željo po ljubkovanju in bližini, omogoča doživljanje varnosti in udobja v odnosu. Pomembno vlogo ima pri vzpostavljanju navezanosti matere in otroka. Poskus je pokazal, da je že 20 sekund objemanja s tujcem dovolj, da se začne sproščati. Zato pozor – ni vseeno, koga objemamo in kako dolgo, ker se začne vzpostavljati navezanost. Sprošča se v ženskem in moškem telesu, le da v različnih količinah in različno dolgo ostane v telesu.
• Vazopresin – je hormon, za katerega predvidevajo, da ima pomembno vlogo pri oblikovanju dolgoročnih, monogamnih partnerskih odnosov. Pri moških ustvarja željo, da ostane in varuje žensko.
• Prolaktin – sprošča/umirja spolno vzburjenje po orgazmu in umirja spolne misli. Nivo se hitro zviša takoj po orgazmu in ostane visok do uro po orgazmu, nosi občutke zaspanosti, lenosti.
• Endorfini – skupina nevrotransmiterjev, ki imajo protibolečinske učinke. Nekateri endorfini imajo podobno strukturo kot morfij. Sproščajo se v možganih med spolnim odnosom, športnimi dejavnostmi, ekstremnimi dejavnostmi, poškodbami. V času orgazma skupaj z drugimi hormoni omogočajo intenzivni naval občutkov, podobnih učinkom kokaina in amfetaminov. Zmanjšujejo stres, omogočajo občutja evforije, močnega ugodja, povečujejo zaupanje in delujejo pomirjevalno: 'nosijo' občutja sproščenosti, omotičnosti, zaspanosti … Znanstveniki predvidevajo, da imajo pomembno vlogo pri dolgoročnih zvezah.

Več kot je telesnega stika, močnejši je kemični koktejl v telesu. Ko sta partnerja spolno aktivna, se zgoraj našteti hormoni in kemične snovi sproščajo in vedno opravljajo svojo nalogo. Trije imajo zelo pomembno naloge: dopamin (nagrajevanje), oksitocin in vazopresin (povezovanje).

Ali se vam zdi, da seks ni nič? Že zgolj to, kar smo videli do zdaj, nakazuje, da v telesu potekajo zapleteni kemični procesi. Tudi če je nekdo tako pijan, da se ničesar ne spomni, se v telesu dogaja veliko: telo se vzburi ali pa se izklopi. To pa še ni vse.

Nekdo plača ceno

Dr. Daniel Amen v knjigi 'Change Your Brain Change Your Life' piše, da se dva lahko odločita imeti seks 'zgolj za zabavo', toda na drugi ravni se dogaja nekaj, za kar se nista odločila: seks spodbuja emocionalno povezanost ne glede na to, ali to želita ali ne. Ena oseba, večkrat je to ženska, se bo navezala in bo ranjena, ko se vse konča.

Zakaj ženske v večji meri plačajo ceno?

Eden izmed razlogov, predvidevajo strokovnjaki, je v tem, da je limbični sistem možganov (center za čustva) pri ženskah večji, kar omogoča, da so ženske bolj v stiku s čustvi in imajo večjo sposobnost čustvenega izražanja. Raziskave so tudi pokazale, da je po orgazmu v ženskem telesu do 10-krat več oksitocina kot v moškem in da v ženskem telesu nivo oksitocina lahko ostane visok tudi do dva dni po spolnem odnosu.

Poleg tega predvidevajo, da naj bi estrogen, ki ga je v ženskem telesu več, povečeval učinke umirjanja in navezovanja oksitocina, testosteron pa jih zaviral. Še več: v kombinaciji estrogena, progesterona, oksitocina, ženska postane tudi ranljivejša. Pri moških nivo oksitocina pade uro ali dve po orgazmu in ko popusti kemični koktejl, gre moški novim izzivom naproti. Antropologi pa pravijo, da je narava poskrbela za to, da ženska in moški lahko opravljata svojo vlogo pri nadaljevanju človeške vrste.

Če ženska po spolnem odnosu doživi nespoštovanje, nezanimanje, če je spregledana ali če ostane sama, njeno telo doživi stisko, stres. Ob tem nivo oksitocina v telesu strmo pade, dvigne pa se raven stresnega hormona kortizola. Zaradi se lahko prijetni občutki, ki jih prinese orgazem, naenkrat spremenijo in povzročijo nihanje razpoloženja, ki je nerazumljivo in bega moške. Zaradi tega veliko žensk čuti zmedo, jezo, prizadetost, če se moški čustveno ali fizično umakne. Na dolgi rok pa kortizol povzroča različne zdravstvene težave, staranje, pridobivanje telesne teže. In zato je za žensko tako zelo pomembno, da se po spolnosti in v odnosu počuti varno, spoštovano, ljubljeno. To pa doživlja ob moškem, ki je pozoren, skrben, ljubeč, spoštljiv in želi biti v odnosu z njo. Če ženska vse to dobi, tudi moškemu da ogromno.

Spolnost v odnosih

Spolnost je pomemben del partnerskega odnosa. Koristi zdravju, omogoča dobro počutje in zadovoljstvo tako za moškega kot za žensko ne glede na razlike v telesnem in čustvenem doživljanju.

Raziskave možganov kažejo vidne razlike pri posameznikih, ki so v stabilnih, zdravih, izpopolnjujočih partnerskih odnosih, in tistimi, ki niso. Globoka povezanost, ljubezen, skrb, zadovoljujoče spolno življenje in s tem povezana redna prisotnost oksitocina v zdravih odnosih spodbuja možganske tokokroge ljubezni, ki omogočajo fizično in psihično zdravje, obenem pa spreminjajo možgane obeh partnerjev, da imajo večjo sposobnost doživljanja sočutja, zadovoljstva, večjo sposobnost navezovanja.

Posledice kratkotrajnih spolnih razmerij

Kratkotrajna spolna razmerja, ki so neredna, nepredvidljiva, aktivirajo samo možganske tokokroge poželenja – veliko dopamina, ki povzroča pri posamezniku, da nenehno išče ugodje, 'dotoki' oksitocina in vazopresina pa so grobo prekinjeni, ker se odnos ne nadaljuje oz. se partner zamenja. Posledično sposobnost navezovanja v odnosih slabi, tako kot slabi sprijemalni velcro trak (ježek), če ga večkrat uporabljamo. V najslabšem primeru to vodi v odvisnost od spolnosti. Poleg tega raziskave kažejo, da kemija površinskih spolnih odnosov krči del možganov, ki je odgovoren za moralno odločanje, splošno občutenje dobrobiti, sposobnosti empatije do sebe, drugih in sveta, pa tudi navezovanje v odnosih.

Povedano enostavneje: ljudje v zdravih trajnih odnosih so bolj srečni, zadovoljni, zdravi, sočutni, manj egoistični in imajo sposobnost vzpostavljanja bolj trdnih ter globokih odnosov kot tisti, ki menjavajo partnerje in se samo spolno zapletajo z drugimi.

Spolnost je …

... lahko nekaj čudovitega; ko se dogaja v varnem odnosu, kjer je spoštovanje, ljubezen in pripravljenost spoznavati drug drugega ter graditi odnos. Partnerjema pomaga, da lahko rasteta kot moški in ženska ter postajata boljša človeka. Lahko pa zelo rani in pušča posledice ne samo v čustvenem svetu, ampak tudi v telesu.

Naslednjič, ko boste sanjarili o spolnosti, flirtali, odločali za 'seks brez obveznosti', se zavedajte, da v vašem telesu poteka ogromno procesov. Vaši možgani so dejavni, vas podpirajo, usmerjajo, nagrajujejo in se spreminjajo. Spreminjate se tudi vi, zato še zdaleč ni vseeno, kakšne odnose ustvarjate in komu dopustite, da se dotika, objema, ljubi vaše telo.
 

dr. Klaudija Ferčak
zakonska in družinska terapevtka
Stik psihoterapija
www.stik.si

Viri:

• Amen D. G. (1999) Change Your Brain, Change Your Life: The Breakthrough Program for Conquering Anxiety, Depression, Obsessiveness, Anger, and Impulsiveness.
• Amen, D. (2005).  Sex on the Brain. New York: Bantam.
• Amen, D. (2013). Unleashing the Power of the Female Brain. New York: Bantam.
• Asendorpf J. B.,Penke L., Back M. D.(2011). From dating to mating and relating: Predictors of initial and long-term outcomes of speed-dating in a community sample. European Journal of Personality, 25, 16–30.
• Bersamin, M., Zamboanga, B. L, Schwartz, S. J., Donnellan, M. B., Hudson, M., Weisskirch, R. S., Kim, S. Y., Agocha, V. B., Whitbourne, S. K., & Caraway, S. J. (in press).   Risky business: Is there an association between casual sex and mental health among young emerging adults?  Journal of Sex Research.
• Brizandine, L. (2007). Ženski možgani. Modrijan. Ljubljana.
• Brizandine, L. (2010). Moški možgani. Modrijan. Ljubljana.
• Campbell, Anne (2008). The Morning After the Night Before: Affective Reactions to One-Night Stands among Mated and Unmated Women and Men. Hum Nat, 19, 157-173.
• Fisher H. (1999). THE FIRST SEX: The Natural Talents of Women and How They are Changing the World. Random House.
• Fisher, H. (2000).  Anatomy of Love. New York: Ballantine Books.
• Fisher, H.  (2011). “The Brain, How We Fall in Love, and How We Stay Together: An Interview with Helen Fisher” in Family Therapy Magazine, May–June 2011.
• Fisher, H. (2010). Why Him? Why Her?: Finding Real Love by Understanding Your Personality Type. New York: Holt.
• Fisher, S. E. (2006). Tangled webs: Tracing the connections between genes and cognition. Cognition, 101, 270–297.
• Haseltonu, m. in Buss, d. (2001). The affective shift hypothesis: The functions of emotional changes following sexual intercourse Personal Relationships, 8 (4), 357-369.
• Garcia, J. R., Reiber, C., Massey, S. G., & Merriwether, A. M. (2012). Sexual hookup culture: A review. Review Of General Psychology, 16(2), 161-176.
• Hughes SM in Kruger DJ (2011). Sex differences in post-coital behaviors in long- and short-term mating: an evolutionary perspective. Journal of sex research, 48 (5), 496-505.
• McIlhaney Jr. J. S. in  McKissic Bush F. (2008). Hooked: New Science on How Casual Sex is Affecting Our Children Hardcover.đ
• Sandberg-Thoma, S. E., in Kamp Dush, C. M. (2014).  Casual sexual relationships and mental health in adolescence and emerging adulthood. Journal of Sex Research, 51, 121-131.
• Schützwohl et al. How Willing Are You to Accept Sexual Requests from Slightly Unattractive to Exceptionally Attractive Imagined Requestors? Human Nature.