Samski

Sicer nisem samska, ampak veliko razmišljam o tem...sploh ko me moj 17 (v resnici 25, ampak pustmo stat) letnik razjezi.

Jaz se dejansko bojim tega, da bom ostala sama, pa čeprav je butasto saj imam le 23 let, ampak vseeno se mi zdi da bo hitro 30 in potem naprej...in ko opazujem ljudi - moške, imam občutek da ni nihče zanimiv...ne me narobe razumeti, to je samo občutek saj teh ljudi niti ne poznam in ne morem ocenejvati da so nezanimivi. Vedno bolj zahtevna postajam in če ostanem zdaj sama je velika verjetnost da bo to obdobje trajalo..in tega se skoraj na smrt bojim.

Jaz ne znam biti sama.

 

 

Meni je bolj bedno to,da imajo res  skoraj vse frendice koga,razen mene..in potem včasih težko dobim družbo za kam ali tako... Ali pa ko govorijo,kako se lepo imajo s svojimi..in ratam majčkeno nevoščljiva -ker pogrešam to tudi jaz (saj vem,kako je res lahko lepo,če je zveza ok)

 

Je pa tudi res,da je veliko parov skupaj le zato,da ne bi bili sami... 

 

Ima pa vsak "stan" dobre in slabe lastnosti...

 

Mislim,da je bolje biti samski,kot pa v slabi zvezi..

 

In pa..23 let še ni panike..ok,pri 43 je mogoče malo bolj sitno...samo tudi takrat ni konec..

Veliko tega vidim, parov ki so skupaj zaradi navade in tem "neosnovanim" strahom pred samoto..žalostna reč ni kaj. V takem primeru vedno raje samski..sam sprejetje odločitve ni nič kaj lahko, saj pogledaš razloge proti in te mine, ponovno iskanje, ponovno flirtanje, nerodne situacije, razumevanje, privajanje. Vsak začetek je lep, ko si še čisto zmešan od zatreskanosti, samo je tudi veliko ovir v tej fazi s katerimi se marsikomu ne da ukvarjati pri 35 gor. Raje ostane s partnerjem kot riskira vse za minute sreče.

Ko sva z dragim imela fajn krizo mi je to dejansko preprečilo zaključek odnosa..če je bova imela spet bo verjetno ista situacija...relativno kmalu bova pri 30 ih in se bo zgodba ponovila, po tolko letih pa bova lahko čisto zvodenela od tega odnosa...in smo pri žalostnem zaključku.

Seveda ni nujno da se to zgodi, samo smo pri verjetnosti "fifty fifty" In potem se vprašaš ali imaš "jajca" tvegat in stvar nadaljevati in tudi obratno, stvar zaključiti.

 

no pa sem fejst zašla....

 

Res je žalostno da si z nekom iz navade, vendar strah na eni strani, na drugi pa je navada prijetna (saj meni) in je lažje tako nadaljevat, še posebej če ni večjih konfliktov. Drugače pa tudi jaz ne znam bit sama in ko sem bila mi je bilo grozno. Meni je všeč imet nekoga ob sebi, nekoga ki ga lahko objamem in razvajam, ki me razvaja. Težko je.

Glory midve morava it definitivno na kofe!

Povej kdaj in greva. Jaz sem takoj za in na razpolago .

No pol pa morata tude vidve na kofe

Z jezika si mi vzela...

 

Saj najbrz greva,samo da bo konec izpitov,ne Lai Ming?

 

Tikka čist res je tko.

 

Kadar pride do kakšne krize seveda razmišljaš tud o tem, kako bi blo, če bi šla narazen ... in pol se najde sto stvari za in sto stvari proti ... pa kaj pi zdej š js vse pisala, se strinjam s tabo

 

Je pa hudič, če nadaljuješ samo zaradi tega, ker si navajen bit skupaj in ker se bojiš spremembe in novega začetka ...

Madonzza, a mora res bit za vsako stvar v življenju dilema...vedno sta dve plati oz. če sta samo dve imamo še srečo.

In še ta stvar ima drugo plat, če ne bi bilo tako bi nam bilo presneto dolgčas!

 

Jaz bi full imela eno napravco ki bi odločala namesto mene...

Akasha, pri meni je situacija podobna kot pri tebi.