Omenjena je bila pomembnost uživanja živalskega mesa za razvoj človeških možganov. Treba je vedeti, da to ni dejstvo, ampak samo ena od teorij, ki ji kot prevladujoči paradigmi pač verjamemo. Poleg tega pa, tudi če privzamemo, da to drži, so naši možgani sedaj razviti, zato tovrstni "zgodovinski" argumenti za uživanje živalskega mesa v sedanjosti niso relevantni.
Po naravi je človek rastlinojedec, primarno sadjejedec, tako kot druge človeku podobne opice, s katerimi si delimo družino Hominidae. Odlični argumenti za to so predstavljeni v knjigi Prehrana 80/10/10 (dr. Douglas Graham), v 1. poglavju. Toplo priporočam, da si preberete sami, če pa na kratko povzamem:
- Preprost način, da ugotovimo, katera vrsta hrana je najustreznejša za določeno vrsto, je, da mladiču te vrste, torej človeškemu otroku (otroku zato, ker še ni pogojen z okusi, v katere je naknadno "vkulturiran"), ponudimo različne vrste živil v njihovem naravnem stanju. Otrok bo posegel po barvitem, sladkem, sočnem sadju. Če zapremo otroka v sobo z banano in jagenjčkom, smo lahko prepričani, da bo pojedel banano in se igral z jagenjčkom, ne obratno.
- Če bi bil človek karnivor, bi tako kot zveri s slastjo užival živalsko meso v njegovem naravnem stanju, torej sveže in brez kakršnihkoli dodatkov za okus, in to vključno z drobovjem, krvjo in ostalimi deli. Težko si predstavljam, da se ob misli na to komu pocedijo sline
- Primerjalna anatomija: klik in klik
- Smo edina vrsta, ki uživa mleko drugih vrst. Kravje mleko za nas ni nič bolj primerno kot npr. podganje ali žirafje.
- Sadeži so v svoji naravni obliki že pripravljeni za uživanje ter nas privlačijo s svojim videzom, vonjem in okusom. (Mimogrede, sadeži oz. plodovi so tudi idealna hrana za tiste, ki jih tako zelo skrbi za rastline, saj z obiranjem plodov same rastline ne poškodujemo.)
Tudi to, da otroci rabijo meso za razvoj možganov, ni čisto nič več kot mit. V mesu ni nič takega, česar ne bi mogli dobiti iz rastlinske hrane (več o tem npr. tukaj), hkrati pa je v njem veliko škodljivega. Če so bile slučajno mišljene beljakovine, kar je še en od neverjetno razširjenih in trdovratnih mitov - in, mimogrede, ravno v presežku živalskih beljakovin (in maščob) gre iskati vzroke za cel razpon civilizacijskih bolezni, od sladkorne bolezni, bolezni srca in ožilja, do avtoimunskih in rakavih obolenj (priporočam branje knjige Kitajska študija dr. Colina Campbella, kjer so povezave zelo lepo obdelane, pa še en fajn članek v slovenščini na to temo - klik) - pa v razmislek tole: verjetno se vsi strinjamo, da je idealna hrana za dojenčka materino mleko, ki pa pri človeku vsebuje "samo" približno 6% kalorij iz beljakovin, torej jih takšen odstotek zadošča v obdobju najhitrejše rasti (kar hkrati implicira, da jih tudi kasneje v življenju ne potrebujemo nič več kot toliko).
Še en vir glede rastlinske prehrane otrok s strani ameriškega Združenja zdravnikov za odgovorno medicino: klik ("Given these advantages, does evidence show that vegan diets adequately meet the nutritional needs of children? The answer is clearly yes.")
In še en članek v slovenščini na to temo: klik
Mimogrede še en primer, ker sem ravno danes naletela nanj - tip je jemal 19 (!) zdravil, po 6 mesecih rastlinske prehrane mu jih je zdravnik ukinil. Takih primerov s podobnimi rezultati je sicer ogromno, pa ne samo izoliranih primerov, ampak tudi dobro dokumentiranih v intervencijskih študijah (torej takšnih, pri katerih skupini ljudi z že obstoječimi bolezenskimi stanji spremenijo prehrano in spremljajo učinke).
Toliko na hitro Upam, da sem napisala dovolj jasno in ne preveč konfuzno, tok misli me včasih zanese