Restriktiven slog prehranjevanja (paleo, LCHF) pri tebi po mojem mnenju ne bo imel velikega učinka, saj kot praviš sama imaš hrano rada in rada ješ. S čimer v osnovi ni prav nič narobe in mislim, da se ne rabiš ničemur odpovedovati, nujno pa se moraš naučiti najti pravo mero.
Ješ ogromne količine OH, pri čemer levji delež njih sestavljajo sladkorji. Telo ogljikove hidrate porablja kot vir energije, a od enostavnih OH, ki bazirajo na sladkorjih, nima nobenih drugih koristi. Torej ne dobi mikrohranil - vitaminov in mineralov, hkrati pa ti krvni sladkor non stop poskakuje, zaradi česar imaš te grozne napade želja po sladkem. V prehrani ti manjka zdravih maščob, ki dajejo občutek sitosti in skrbijo, da si manj lačna; manjka ti tudi več zelenjave, ki bi z vlakninami ravno tako poskrbela za daljši občutek sitosti, beljakovine in mikronutriente. Prav tako imaš večerjo brez potrebe tako (kalorijsko gledano) obilno, saj telo pred spanjem ne potrebuje toliko energije (OH).
Sama bi na tvojem mestu najprej začela uvajat osnovne dodatke, torej vitamin C, omega 3 maščobe in mutlivitamine. Vse troje je nujno potrebno za splošno zdravje, teh snovi iz še tako urejene prehrane ne dobimo dovolj, ker je današnja hrana vsa po vrsti žal izjemno osiromašena. Iz slabo zasnovanega prehranskega načrta, pa telo dobi še toliko manj.
Potem pa bi za začetek naredila takole:
Zajtrk: kombinacija sadja in ovsenih kosmičev je načeloma ok, dodala bi maščobe. To so lahko ali omega 3 v tabletah, ali pa dodaš recimo 4 zvrhane žlice chia semen, predhodno namočenih v malo vode. Prav tako lahko dodaš še druga semena (sončnično, laneno). Poleg kave bi jaz obvezno spila še kozarec ali dva vode, v katero bi dodala vitamin C v prahu (DM, cca 3 eur), da že takoj zjutraj začneš s hidratacijo. Vitamin C lahko dobiš tudi v obliki tablet, ampak sama opažam, da z jemanjem v prahu tudi več spijem in tako ubijem dve muhi na en mah.
Malica: tu bi črtala sadje in namesto njega uvedla zelenjavo. Super malica je recimo korenje s humusom - korenje (surovo ali kuhano, meni je surovo super) že doma opereš in narežeš na palčke, lahko tudi večer prej, daš v posodo in s seboj odneseš še humus, kamor korenček "namakaš". Lahko si večer prej v posodo zapakiraš tudi manjšo količino solate s feta sirom in oreščki, v ločeni majhni posodici pripraviš preliv in imaš potem v službi zdravo, a vseeno nasitno malico. V poštev pride seveda tudi različna kuhana ali pražena zelenjava ipd., za potešitev želje po sladkorju pa imaš lahko pri sebi tudi banano. Kruhu in prepečencu se poskusi izogniti, če je res sila, pa posezi po polnozrnatem kruhu s semeni, ajdovem ali pirinem kruhu.
Kosilo: za prilogo lahko klasičen krompir menjaš z bolj zdravim sladkim krompirjem, bel riž pa v celoti zamenjaš ali s trisom, ki ga že uporabljaš, ali pa z rjavim rižem. Losos je super, prav tako fižol in leča. Ti pa spet manjka več zelenjave - poleg fižola dodaj še brokoli, špinačo, cvetačo, korenje, ohrovt, grah. Prav tako je super rešitev zelenjavna juha, ki jo lahko pripraviš v večjih količinah in nato zmrzneš, ter imaš pri roki takrat ko ni časa za kuhanje.
Večerja: poskusi črtati tako sadje, kot tudi kruh. Zamenjaj z ribami, skuto, zelenjavo. Kadar si popoldan v službi in imaš popoldansko malico, večerje pravzaprav ne rabiš. Takrat si malico prilagodi tako, da vneseš v telo več maščobe in vlaknin, pa boš zagotovo sita dokler ne prideš domov.
Sladke vmesne pregrehe: potreba po sladkarijah se bo umirila, ko si poštimaš siceršnjo prehrano ter popraviš razmerje makro in mikronutrientov. Ko te zagrabi, počasi pojej banano ali kakšno suho sadje, ter spij skodelico zelenega ali belega čaja. To se v teoriji sliši krasno, a ker sama kot obseden čokoholik vem, da v praksi marsikdaj ni tako enostavno, bi dodala še tole: pojej eno rebro čokolade / dva piškota / dve napolitanki / vstavi po želji. Ampak res samo eno rebro / dva piškota, ne cele vrečke.
Psihološko ti bo pomagalo, da si namesto "ne smem" prigovarjaš "ne bom". Torej si rečeš "ja, saj bi lahko pojedla celo čokolado, ampak je ne bom". Na ta način nimaš želje po prepovedanem sadu, saj ni nič prepovedano, hkrati pa si začneš dvigovati nivo samodiscpiline.
Predvsem pa se je treba zavedati, da ljudje jemo zato, da preživimo. Ne živimo zato, da bomo jedli. Če nisi lačna, se ne sili z obrokom.
Kar se tiče pa same povezave med kardiom in večjem apetitu bi pa dodala samo še tole: jaz jem samo dva obroka na dan (pa ne takšna, da potem še pol ure ne morem vstati iz stola ), tedensko pretečem med 50 in 60km + delam še posebej treninge s šprinti v hrib ali klasičnimi daljšimi teki v klanec. Po treningu nisem nikoli, nikoli sestradana. Drži pa, da sem potrebovala kar nekaj časa in eksperimentiranja z različnimi vnosi makro in mikronutrientov, da sem zdaj na tej točki.